Temnina

Pogled, ti si vo svet, temen svet, se e temno, a sepak se se gleda jasno se, ti se nagos vo temanta starna na tvojot zivot i tesko e da se stigne do svetlata, za da stignes moras da ja najdes vratata, a koga ke ja najdes ke se najdes pred edna zagatka, imas zid i vrata, vratata e sirum otvorena, nooo, imas nesto sto ne mozes da se snajdes, pogledot od drugata strana na vratata e ista kako onaa vo koja se naogas, temna, a zidot pokazuva dr slika, slika na svetlina, cvekinja, zelenilo, prolet, sonce, peperutki, razletani insekti, i raspeani ptici no toa e samo zid, i ne mozes da odes preku nego, zastanuvas pred vratata i razmisluvas, ako otidam od drugata strana mozebi nema ovakov pogled da ima, so resitelnost trgnuvas napred, eden cekor i so ednata noga si vnatre, gi zatvaras ocite, uste eden cekor osekas kako da pominuvas nekoja bariera, nekoja energetska bariera, i psiholoski dali od nadez ili vistinski osekas kako nesto da ti oteznuva vo psiha i sovest. Otvaras oci i sto ke vidis so otvorena usta iznenaduvacki izraz na liceto i razocaruvacki vo isto vreme, gledas, gledas...gledas temnina, se e temno, duri potemno od pred dva cekori, a sepak se e
jasno, i jasno se gleda sekoe edno kose i predmet, se vrtis, gledas vrata sirum otvorena, a od drugata strana svetlina, jaka svetlina sto te oslepuva, poglednuvas odokolu zid, temen zid kako ogledalo na ona vo koe si vlezen, na ovoj svet, odis poblisku do vartata, poleka, poleka stanuva se pojasno i pojasno, gledas svetlina, sonce, rascvetani cvekinja, zelenilo, peperutki, razletani insekti, raspeani ptici, radost... so zadovolstvo i so siroko otvoreni oci odis so ubrzan cekor nakaj vratata, vleguvas so sreken izgled na liceto odis i odis, stignuvas pred vratata i vikas "stigna vremeto i jas da bidam osvetlen i sreken" i so mila nasmevka i izgled na liceto kako 13 godisno dete vleguvas niz vratata i so okokoreni oci pominuvas, vo tek na toa pominuvanje go dobivas istoto cuvstvo kako da pominuvas niz nekoja bariera koja te rasplacuva i ti olesnuva na psiha i sovest vo tek na pominuvanjeto onaa slika na zelenilo, peperutki... stanuva eden vid na siv cad, i stanuva od svetlo temno, kako da isparuva ona sto e svetlo, i ostanuva temnoto, se vkocanuvas od ona sto ostanalo od ona sto go vide od drugata strana, temnina, temno e se a se se gleda jasno sekoe kose. Se
vrtis poleka, gledas vrata sirum otvorena niz koja nazirnuva svet ist kako ovoj vo koj si temen i navednat od taga i odokolu zid na koj se gleda svetlina, prolet, zelenilo, peperutki, razletani insekti i raspeani ptici. Ne znaes sto e toa pocnuvas da places no nisto ne pomaga. Ides do vratata i razmisluvas pak, sto e toa sto se slucuva. So nadez pak trgnuvas niz vratata i pak nazad i pak nazad i pak i...

vremeto e beskonecno a zivotot vo ova telo konecno, no, sekogas samo edno e isto, i trae kolku sto i vremeto, a toa e, tagata, i temninata, nema svetlina, nikogas nema da ima, ke ima samo temnnina, koja za nijansa e pocrna ili...
posiva toa ke bide edinstvenata svetlina sto ke ja vidis!!!