Demon

Kako samotnik setam niz pustiot grad poln so nevistini, izvestacen i izopacen. Prazen kako i mojot dzeb setam niz pustite ulici na samotilakot, prazni so zivot a polni so izbledeni faci na nekoi koi se vikaat velikani. Prkrien so senka kako da ne postojam gi pominuvam krenatite glavi, praznite dusi, omrazenite umovi, pominuvam po kaldrmata na zivotot, neprooden a potreben. Zgradite me gledaat so podnavednati glavi kako da sakaat da me kasnat, kako da sakaat da me rasparcat so svoite ostri pesjaci, kako da sakaat da me dovedat do ludilo. Idam taka zatemnet so kapata nisko spustena, nad ocite da ne me gleadaat tie bledi dusi, tie krvolocni usni, da ne me iscicaat do kraj, da ne stanam kako niv. Po dolgata potraga po izlez od tie kaldrmi, zivotni kazni vleguvam vo edno sokace koe se vika realnost. Ocite od bledi skoro beli mi stanuvaat kafeavi i normalni. Se budam nekako vo realnosta, sreken deka gi gledam lu|eto onakvi kako sto treba da bidat. Baram pocivka vo drvata, vo patistata niz pusteliite, vo samotilakot, vo sumata. Vo tie dlaboki temni vecerni casovi sumata mi izgleda najmirna, najstudena, najosvezuvacka, go najdov mojot mir. So krenata gorda glava sreken izraz setam niz temanata gluva suma so prazen pogled nanapred, gledam vo senkite na duhovite na drvata, vo ocite na sumata, vo dlabocinite na mirot I cistotata odednas od site temni i misticni senki vo temninata vidov oci, svetli oci, vo dalecinite, taka stoea mirno i nepodvizno kako dve svetulki gledaa zdrveno nakaj mene. Iako ne znaev sto se tie oci tolku mi ja jadea dusata kako da ne gi gledam prv pat kako nekogas da mi nanesle dobro ili zlo. Uporno gledaa dolgo vo mene, i vo moment gi snema. Taa vozbuda sto me jadese ja snema, iscezna. Toa strasno nesto bese nesto povrzano so mene vo dlabocinite na mojata sovest, vo dlabocinite na mojata verba. Trgnav napred kon onoj spokoj, kon mojata sudbina koga toa cuvstvo na povrzanost so toa nesto pak se pojavi. Zastanav i poleka se svrtev nanazad, toa nesto, taa senka stoese pred mene so svetli oci, dolga razletana perfektna kosa, ubavo gradeno telo i ostri pesjaci. Me pogledna podlaboko vo eden del od moment i iscezna, a jas seuste go cuvstvuvav blisku do mene duri i poblisku. Odednas edna ladnokrvnost i mir me obzede. Prodolziv napred sledejki ja mesecinata svetlata temnina, temnata strana na sonceto, srekata za nesreknite. Stignav doma, zastanav pred vrata i taa ladnokrvnost ne bese ladnokrvnost poveke, taa bese nisto, cista praznina. Celiot zamor go snema i me obzedoa nekoi novi soznanija nekoi novi iskustva red po red milion po milion tie iskustva i soznanija stanaa beskonecni. Nemase sto ne znaev. Znaev se. Taka ladnokrven se zaprasav kade se naoga najgolemoto bogatstvo vo svetot, i vednas se najdov tamu. Posakav da jadam medeni kolaci vednas se pojavija pred mene, so seriozen pogled gi gledav, otvoriv, izedov. Pravev raboti koi nikogas ne sum mozel, no na nisto ne se raduvav, samo go pravev za potreba. Pomisliv dali znam sto e ljubov, znaev no ne go iskazuvav, pomisliv kade e mojata ljubov i stignav do nea no bez cuvstva, pomisliv dali ke mozam da ja zadrzam, odednas zastana me pogledna i me bakna, me pregrna i kaza “nikogas nema da te pustam” a jas ladnokrven samo gledav so neizmerna ladnokrvnost pravo. Dolgo vreme taka pomina, na kraj posle mnogu mnogu vreme se mi stana cudno i neobjaslivo vo vrska so toa sto se slucuva so mene, pa se prasav sto se slucuva so mene, a glas odvantre mi kaza deka taa senka vo sumata ne bilo samo senka, toa e demon, demon na zelbite i cuvstvata, sekoja zelba sto ke si ja sakal ke ti se ispolni vo zamena na cuvstavata, a moja zelba bese da znam se I da mozam da pravam se. Se zamisliv i se prasav dali ke umram odgovorot bese da, pa se prasav kako ke umram a odgovort bese”pominuvajki pokraj crveniot duh, na ulicata na rodnite, tvojot demon ke dojde kako sto dojde i ke ti go izvadi poslednoto cuvstvo….zivotot” se vrativ od trans na trotoarot. Prodolziv koga zabelezav nesto poznato, vidov edno devojce takvo belo, belo prebelo kako duh a kosata i bleskase od ostrata crvena boja…. Crven duh…se svrtev naglo i vidov edna senka, so preubava dolga kosa, ubavo razvieno telo, ostri pesjaci, i svetli oci, me pogledna za moment ja podigna rakata, i potegna eden konec, go fati so dvete race i go skina a mene me obzede edna pregolema bolka, i padnav nemo i gluvo na zemja, samo vidov kako edna senka izleguva od mene so preubava dolga kosa, ubavo razvieno telo, ostri pesjaci, i svetli oci i vleguva vo drugata senka a jas navlegov vo beskonecna senka pod nozete na bledite duhovi, i pod postojan nadzor na visnatite glavi na zgradite so ostri golemi pesjaci.

RIP